Vsak konec starega, kot tudi akt spočetja novega, je za udeležence bolj ali manj boleč. Ko zima s pustom oznani svoj odhod, pomlad pa prihod, gre za neenako purifikacijo človeka in narave, prvega s telesnim in duševnim asketizmom, druge s cvetočim prebujanjem flore in oplojevanjem favne. Večnost raja v onostranstvu ali trenutek življenja na Zemlji? Človeku očiščenje v temi in samoti, živalim in rastlinju "orgije" na soncu. Verniki ali pogani - čeprav oboji preganjajo zimske demone in kličejo k pomladi - gredo po (kvantitativno in kvalitativno) različnih poteh radosti. Tridnevno rajanje in groteskni upor proti oblastem se pač ne more meriti z brezčasnim "razvratom" narave, ki obenem ne pozna ekvivalenta kazni posta in pokore dobrih kristjanov.

Zadnja večerja (Tintoretto, 1556)

Zločinu praviloma sledi kazen. Ker je narava priročno poskrbela sama zase, poglejmo še človeka, ki lahko prostovoljno in po lastni izbiri plačuje za svoje absolutne grehe. Relativno sankcijo si predpisuje z velikostjo in s časom nastopa prestajanja kazni, čeprav je slednje astrološko in institucionalno (po RKC) pogojeno. Koledarska pomlad se namreč začenja 21.marca, prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni pa je Velika noč (določilo Ekumenskega koncilija l. 325). Pustni (debeli) torek je 47 dni pred Veliko nočjo oz. dan pred Pepelnično sredo, ki pomeni začetek 40 dnevnega posta. Če ste med samooklicanimi kaznjenci, ne pozabite na svojo pravico do prostega "vikenda", drugače se boste postili 46 dni (nedelje so namreč iz pokore izvzete).